»Vsake vročine ne moremo kar takoj pripisati podnebnim spremembam. Kljub temu pa v zadnjih letih opažamo, da so se vročinski valovi spremenili, tudi v tem, da se pojavljajo bolj zgodaj, recimo na začetku junija, česar prej nismo bili vajeni. Zato je tudi to lahko odraz podnebnih sprememb.«
»Čeprav v Sloveniji ne opažamo bistvenih sprememb v povprečni količini padavin, ki jih prejmemo, pa ravno pri takšnih dogodkih opažamo večje število intenzivnejših padavinskih dogodkov. In prav ti so tisti, ki so povezani z visokimi temperaturami.«
»Razlog tiči v tem, da smo na severni polobli, kjer je več kopnega kot vode. Oceani vsrkajo veliko energije in na ta način omilijo vpliv podnebnih sprememb. Poleg tega je Slovenija v središču celine, ima pa tudi veliko višje ležečih območij, ki se tudi sicer nadpovprečno segrevajo.«
»V tradicionalnih obmorskih turističnih krajih že razmišljajo, da bi sezono morali razširiti v stranske mesece, torej proti septembru in maju. Posebej pazljivi bomo morali biti v mestih, kjer je visoka obremenitev z vročinskim stresom. Verjetno pa se bomo umikali tudi v višje ležeče kraje.«
»Kadar ta obremenitev traja dlje, si naše telo težko odpočije. Ob daljših vročinskih valovih se nam vročinska obremenitev nalaga. Pomembno je, da imamo v hiši vsaj kakšen hladnejši prostor, kjer si lahko vsaj čez noč odpočijemo. Toplotni stres se kaže s fizično utrujenostjo, glavoboli, vrtoglavico, v skrajni posledici pa lahko pride tudi do vročinske kapi, ko je obremenitev prevelika in se telo ne more več ohlajati. Spremenijo pa se tudi naše čustveno stanje in kognitivne sposobnosti.«
»Raziskave so pokazale, da ti ljudje pogosto že na delo pridejo dehidrirani, saj doma izgubljenega ne nadoknadijo. To potem še poveča njihove težave. Lahko pridejo tudi kronične bolezni ledvic. Delodajalec je tisti, ki bi moral prvi poskrbeti za varnost in zdravje svojih delavcev. To pomeni tudi poskrbeti za počitek in odmor na hladnem, z dovolj pijače in hladno vodo.«
